V zadnjem desetletju smo se naučili ločevati odpadke, zavedajoč, da se lahko le tako reciklirajo.

Ločeno zbrano steklo se bo lahko recikliralo v nedogled in postalo surovina za nove steklenice, a s plastiko, ki predstavlja največji delež proizvedenih odpadkov je zgodba drugačna. Z vsakim procesom reciklaže se njena kakovost slabša, po nekaterih izdelkih (kot npr. plastične vrečke) pa na trgu sploh ni več povpraševanja.

V občini Izola se je procent ločeno zbranih odpadkov znatno povišal s 17% v letu 2010 na 57% v lanskem letu, a so se žal povišale tudi količine komunalnih odpadkov. Na nacionalni ravni so se količine proizvedenih komunalnih odpadkov na osebo v zadnjem desetletju povišale skoraj za četrtino: leta 2010 je vsak Slovenec letno proizvedel 400 kg odpadkov, lani pa kar 495.

To pomeni, da vsak izmed nas proizvede skoraj kilogram in pol odpadkov na dan!

Čas je za nov cilj: zmanjšati nastanek odpadkov! Da odslužena oblačila, pohištvo, knjige, igrače in športna oprema ne bi romala v smeti smo vzpostavili Center Uporabnih Predmetov. Za  vse ostalo pa lahko črpamo navdih iz filozofije Zero Waste, kar pomeni nič odpadkov.

Uradna definicija Mednarodne Zero Waste zveze se glasi: “Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta”.

To preprosto pomeni, da odpadkov, ki bi romali na ekološke otoke, odlagališča in zbirne centre več ni. Si lahko predstavljate kaj bi to pomenilo za zdravje našega planeta?

Če pogledamo svojo kanto za smeti ali posode za ločeno zbiranje domačih odpadkov se morda cilj zdi ambiciozen, a z malimi preprostimi koraki lahko začenjamo vnašati Zero Waste prakso v svoje življenje in tako aktivno sodelovati v globalnem gibanju, saj je edina trajnostna rešitev za problematiko odpadkov.

Kako zmanjšati količino odpadkov?

Zagotovo ste se kdaj zamislili ob pogledu na razmerje med količino kupljene hrane in količino nastalih odpadkov – embalaže. Večslojno pakiranje je v prehrambeni industriji pravi trend, ki pa na žalost močno obremenjuje okolje. Da bi zaužili nekaj keksov smo včasih “primorani” kupiti tudi 3 pripadajoče embalaže (plastični podstavek, aluminijasta vrečka in potiskana kartonska embalaža), vendar alternativa obstaja!

1. Lastna embalaža in vrečke za večkratno uporabo

Po vsej verjetnosti se že dolgo odpravljate po nakupih oboroženi z lastno vrečko. Papirnate in plastične vrečke se hitro uničijo, zato je boljše izbrati vrečko iz platna ali iz umetnih mas. V nekaterih trgovinah že ponujajo možnost nakupa trajnostnih platnenih vrečk za sadje, zelenjavo, kruh in oreščke, ki nadomestijo tiste nadležne tanke plastične vrečke. Zelo preprosto si jih lahko izdelate sami, najbolje iz stare zavese, saj so prosojne in omogočajo trgovkam na blagajni, da nemudoma prepoznajo blago.

Za sire, sveže sladice, mesne izdelke in dobrote iz delikatese pa lahko uporabite lastno plastično ali stekleno embalažo za shranjevanje. Preden se odpravite po nakupih, boste vašo nakupovalno vrečko napolnili s prazno embalažo in manjšimi platnenimi vrečkami in tako okolju prihranili kar nekaj odpadkov.

2. Izbira izdelkov v rinfuzi oz. v razsutem stanju

Moka, kava, testenine, riž, fižol, čičerika, leča, vino, olje in oreščki so le nekateri izdelki, ki jih lahko pričnete kupovati v razsutem stanju. Najdete jih v vseh večjih trgovinah, v ekoloških trgovinah in pri lokalnih proizvajalcih. Po mleko se z lastno steklenico odpravite na mlekomat, po sadje in zelenjavo pa najraje na tržnico. Tudi za čistila in praške obstaja odlična alternativa in sicer polnilnica, kjer si prav tako v lastno embalaže natočite izdelke.

Na portalu manj je več lahko najdete trgovine, ki vam omogočajo nakup izdelkov v rinfuzi.

3. Manj procesirane hrane = več zdravja

Že na prvi pogled je jasno, da je prav procesirana hrana tista, z največ embalaže, saj mora zagotoviti pripravljenim izdelkom čim daljši rok uporabe. Prehrana polna predelanih in procesiranih živil, je povezana s poslabšanjem fizičnega in duševnega zdravja ter upadom kognitivnih funkcij. Je dejavnik nastanka debelosti in sladkorne bolezni, kar dokazujejo opazovalne epidemiološke študije.

Izziv: manj odpadkov in nič plastike v kopalnici

Kozmetični izdelki so posebna kategorija, ki pogosto ustvarja veliko količino odpadkov. Oglejmo si nekaj načinov, kako se izogniti plastični embalaži, razpršilom in pa tudi drugim plastičnim izdelkom za osebno nego.

1. Zobna ščetka naj bo iz bambusa

V večini drogerij in ekoloških trgovin že najdete zobne ščetke iz bambusa. Tudi ščetine so izdelane iz vlaken bambusa, torej so tovrstne ščetke povsem razgradljive. Prvič bo občutek morda nenavaden, saj material ni tako gladek kot plastika, ko se enkrat nanjo navadite, ne boste več zamenjali!

2. Gel za tuširanje zamenjajte z milom

Naravna mila so koži prijaznejša. Trdo milo si lahko naredite doma, saj boste na spletu našli veliko receptov. Lahko ga kupite od lokalnih proizvajalcev in izberete tistega, ki je ovito zgolj v papir.

3. Kreme, deodoranti in pralni praški

Izdelki, katere kupite v trgovini ali drogeriji imajo pogosto večslojno embalažo, vsebujejo pa tudi veliko kemikalij. Pilingi za telo ali obraz in belilne zobne paste pa vsebujejo celo mikroplastiko, oz. tako majhne delce plastike, da kljub filtrom in čistilnim napravam končajo v morju. Na spletu najdete veliko receptov, kako na preprost način izdelati kreme, deodorante in pralne praške na osnovi naravnih sestavin. Najdete jih pa tudi naprodaj pri lokalnih proizvajalcih ali v specializiranih spletnih trgovinah.

5. Kako nadomestiti intimne vložke, plenice, vato in palčke za ušesa?

Odlična alternativa vložkom je menstrualna posodica. Otroške plenice lahko zamenjate s pralnimi, kar vam bo zagotovilo tudi velik prihranek. Vato za odstranjevanje ličil nadomestite z bombažnimi pralnimi krpicami, ki jih lahko tudi izdelate iz stare brisače. Palčke za ušesa iz naravnih materialov so še prava redkost v prodajalnah, na spletu pa boste našli biorazgradljive vatirane palčke iz bambusa in bombaža.

Literatura in navdih

Zgornja slika prikazuje količino odpadkov, ki jih pionirka Zero Waste filozofije Kathrin Kellogg proizvede v letu dni! Njena knjiga 101 WAYS TO GO ZERO WAYS –  101 način za doseči Zero Waste je prava biblija na tem področju.

Društvo Ekologi brez meja ima bogato spletno stran, na kateri najdete veliko koristnih informacij za prehod v Zero Waste način življenja in delovanja.

Preveri vse izdelke