Usposabljanje zaposlenih v izolskih javnih institucijah za nosilce in vzornike trajnostnega razvoja občine je mesec dni po podpisu Zelene listine v polnem teku.

Aktivnosti, ki jih izvajata Okolje Piran in Komunala Izola, so osredotočene na prenos znanja za dvig okoljske ozaveščenosti, ponovne uporabe in preprečevanje nastajanja odpadkov.

Zaposleni v izolskih javnih institucijah so deležni naprednega usposabljanja: “Ne učimo jih ločevanja odpadkov. Usposabljanje je usmerjeno v razumevanje, zakaj odpadek nastane, in v poznavanje odlaganja odpadkov,” je poudarila izvajalka programa in vodja enote za ravnanje z odpadki in urejanje javnih površin v Okolju Piran, Sandra Martinčić Loboda.

 

Kako do manj odpadkov? Skupaj

Udeleženci usposabljanja so, vsak na svoj način, zapisali odgovore, zakaj je ločevanje odpadkov v javnih institucijah potrebno: “Zato, da damo zgled drugim posameznikom in institucijam,” ali pa: “Za zgled lokalni skupnosti in drugim gospodinjstvom,” in še ena različica: “Kot zgled širši javnosti.” Povzeli so tudi bistvo za nastanek Zelene listine:

“Vse javne institucije so prvi stik z občani in je prav, da z lastnim primerom pokažejo primere dobre prakse in s tem pokažejo pozitiven odnos do varovanja okolja.”

Veliko vlogo na področju ravnanja z odpadki imata Komunala Izola in Občina Izola, ki občane izobražujeta in informirata. A časi od nas zahtevajo več. “Potrebno je sodelovanje vseh. Potrebno je soustvarjanje tako komunalnega podjetja, Občine kot javnih institucij in občanov. Samo skupaj bomo dosegli napredek in znatne rezultate,” je udeležence usposabljanja pozvala Martinčić Loboda.

Nova vedenja, nove navade terjajo soustvarjanje, ko vsak primakne svoj delež.

Odpadek je vse, kar ne potrebujemo več

Izračuni kažejo, da bi sodobni potrošniki potrebovali dva in pol planeta, da bi zadostili porabi virov za proizvodnjo vsega, kar potrebujejo … in kar, po kratki uporabi, zavržejo.

S tem področjem našega bivanja se ukvarja ekologija, znanost o našem domu, našem planetu, ki ga  namerno uničujemo, saj želimo v čim večji meri zadovoljiti svoje potrošniške navade.

“Zato smo morali, da se zaščitimo sami pred sabo, ustanoviti vejo ekologije, imenovano varstvo okolja, s katero želimo svoj negativni vpliv na planet zmanjšati,” nas je skozi pasti sodobnih družb spretno vodila predstavnica Okolja Piran.

Pomembno je, da se svojega uničevanja planeta zavedamo in si meje postavljamo sami: v obliki zakonodaje, podzakonskih aktov in podobnega.

Za poglobljeno razumevanje okoljske krize, v kateri se nahajamo kot civilizacija, je potrebna zdrava pamet za tri reči: porabimo več, kot imamo na razpolago, na planetu ni prostora, kamor bi lahko nekaj vrgli proč, in da onesnaževanje ne pozna meja. Še bolje nam bo šlo, če razumemo, da je najboljši tisti odpadek, ki ga ni.

15 minut plastenke

Preprost primer dobrih praks je zmanjšanje uporabe plastenk. Izračuni kažejo, da je življenjska doba plastenke 15 minut. To je povprečen čas od našega nakupa do odžejanja. Zanjo so bili uporabljeni viri: nafta, voda, barvila, drugi dodatki in v okolje spuščeni toplogredni plini.

Ko plastenko izpraznimo, postane odpadek, ki lahko okolje onesnažuje še stoletja, dokler, zaradi vremenskih vplivov, ne preperi in razpade.

Ker pa je najboljši odpadek tisti, ki ga ni, in ker imamo v Istri čist vir pitne vode, lahko žejo zadovoljimo neposredno iz pipe.

Na ravni Evropske unije velja obrnjena piramida ravnanja z odpadki, kjer je na dnu odlaganje mešanih komunalnih odpadkov na odlagališča.

Na vrhu pa sta ravnanji, ki jih Komunala Izola v občini Izola spodbuja: to sta ponovna uporaba in preprečevanje nastajanja odpadkov. Za ta namen delujejo: Center uporabnih predmetov, CUP v mestu, CUP-ova izmenjevalna kotička na podružnični šoli Korte in v Društvu prijateljev mladine.

Nevarni odpadki

“Zelo je pomembno, da posvetite posebno pozornost nevarnim odpadkom, saj imajo neposreden vpliv na okolje. Naj škropiva, zdravila in drugo, kar nosi opozorilni znak ne roma, kamor ne bi smelo: med mešane odpadke, v kanalizacijo oziroma greznico ali kar v naravo,” je pozornost udeležencev pritegnila predavateljica z Okolja Piran, Martinčić Loboda.

V izolski občini jih lahko oddate v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico ali jih z zadnjim potrdilom o plačilu komunalnih storitev brezplačno pripeljete v zbirni center.

Vsi, ki ločujemo biološke odpadke, vemo, da je z njimi kdaj križ. “Se izcejajo, hitro se zaredijo črvi, smrdijo. Vse je res. A od vseh skupin odpadkov, neposredno zelo vplivajo na naše podnebje, saj so vir agresivnega toplogrednega plina metan,” je predavateljica poglabljala vedenje o odpadkih.

Ločujte sami, ne snažilka

Za javne ustanove je pomembno, da zaposleni sami dosledno ločujejo odpadke. Kot si sami umivamo zobe. Javna institucija s podporo Komunale Izola vzpostavi točke za ločevanje odpadkov. “To je preprost sistem, da vsakdo ve, kam kaj odložiti. Snažilka samo prime vrečo in jo odloži v primeren zabojnik ali kanto,“ je bil konkreten napotek tistim, ki bodo v javnih institucijah dobre prakse ravnanja z odpadki prenašali na kolege.

Leto delovanja

“Usposabljanje, kot so ga deležni zaposleni v izolskih javnih ustanovah, je namenjeno delovanju,” je povedala odgovorna za projekt Zelene listine v Komunali Izola, Anja Domenik. Na ta način vsi zaposleni prejmejo iste informacije in vsi javni delavci zasledujejo isti cilj.  Komunala Izola bo v prostorih podpisnic Zelene listine namestila tudi informativna gradiva o zaželenem ravnanju z odpadki za občane.

Če izpostavimo primer spremembe v šolah v občini Piran, ki so ob začetku aktivnosti uporabljale po tri velike posode za mešane odpadke, zdaj uporabljajo eno. ”To je 50- do 60-odstotni prihranek. Denar, ki bi ga namenili za odpadke, gre zdaj v druge projekte. Na primer v računalnike za opismenjevanje otrok,“ je izkušnje iz občine Piran delila Martinčić Loboda.

“Dosežek bi bil, če bi bila pozornost usmerjena v zelene nabave, pri katerih se ne bi upoštevala samo cena, temveč tudi okoljski doprinos,” je še dodala predavateljica.

Novembra prvi podatki o dosežkih

Do evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki ga obeležujemo v novembru, bo Komunala Izola že imela prve podatke o okoljskih učinkih aktivnosti, izvedenih v sklopu Zelene listine.

“Pomembno je, da je javna institucija okolju prijazna. Saj je ogledalo kraju. Če ona ni prijazna, ne more tega pričakovati od krajanov,” je usposabljanje javnih uslužbencev sklenila Martinčić Loboda iz Okolja Piran.

Komunala Izola izvaja program “Zelene javne institucije” od leta 2019, v sklopu projekta “Uporabni odpadki”. Financirata ga Evropski sklad za regionalni razvoj ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V programu “Zelene javne institucije” Komunala Izola sodeluje z Javnim podjetjem Okolje Piran.

Preveri vse izdelke